Intervju s Petrom Ložarjem, županom Trzina z jasno vizijo, ki ponovno kandidira

0
2735
Lista za trajnostni razvoj Trzina

Pogovarjali smo s Petrom Ložarjem in Petro Podgoršek z Liste za trajnostni razvoj Trzina

Peter Ložar je župan z jasno vizijo, usmerjeno v prihodnost. Zavzema se za zmeren razvoj in uvajanje novosti, ki bodo prijazne občanom v vseh življenjskih obdobjih. Njegova želja je zagotoviti prebivalcem občine še več kakovostnih storitev na področju rekreacije, športa, kulturnega in društvenega življenja ter seveda predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja.

Petra Podgoršek je novinka na lokalnem parketu. Na povabilo se je pridružila Listi za trajnostni razvoj Trzina, a je zaslediti, da bi ta vsestranska posameznica s svojim svežim pristopom in perspektivo znala pustiti močan pečat v svojem okolju. Nekdanja alpska smučarka, pravnica in komunikologinja, ki že več let skrbi za oglaševanje ene najprepoznavnejših turističnih destinacij v Sloveniji je vsekakor zanimiva sogovornica. Pravi, da bi ob izvolitvi skrbela za prepoznavnost obstoječih projektov ter se osredotočila na medgeneracijsko povezovanje ter prostovoljstvo.

V iskrivem pogovoru, kjer se prepletajo izkušnje dosedanjega župana in idej kandidatke za občinski svet kažejo, da sta njuna vizija in “kompas” naravnana v isto smer. Prepričajte se sami.

1. Katere besede najbolje opisujejo Slovenijo za vas?

Peter: Vsakomur je njegova domovina najlepša, vendar tudi tujci priznavajo, da na tako malem prostoru redkokje najdeš tako razgibanost, od morja, gora in ravnic panonske nižine, vmes pa še vse nianse barv in pokrajin. Skratka lepota, barvitost, razgibanost in vse to na nekaj sto kilometrih.


Petra: Le z nekaj besedami; zelena, butična. Majhna, a ponuja vse. Tujcem pa obvezno povem, da je Slovenija edina država na svetu, ki ima v svojem zapisu besedo ljubezen. V mednarodnem prostoru sem znana kot tista, ki skoraj brez izjeme (pogosto tudi v poslovnih krogih) pišem besedo tako: sLOVEnia.

2. Kaj naredi občino posebno za življenje in delo?
Peter: Občina Trzin je mešanica domačinov in priseljencev z vseh koncev Slovenije. Kljub temu, da je urbanizem v sedemdesetih letih in tudi kasneje kar korenito zarezal v tradicionalno naselje, ki je do takrat imelo okoli 1000 prebivalcev, je »talilni lonec« uspel združiti vse v enovito naselje, kjer vsi s ponosom povedo, da so Trzinci. Občina se že vse od nastanka trudi za trajnostno usmerjen razvoj, razdeljen na vse dele občine in na vse strukture v njej. Kljub temu, da je Ljubljana na dosegu roke, je življenje zaradi gozdov, polj in visoko urejene infrastrukture v Občini Trzin na veliko višji kvalitetni ravni kot drugje v tem delu Slovenije.

Petra: Menim, da je to skupnost, ljudje. Povezovanje, dobro vzdušje. Je dovolj velika, da pusti osebni prostor, a ravno prav majhna, da (s)poznaš sokrajane. Meni osebno veliko pomeni, da imam stvari »pri roki«, da je dobra infrastruktura, ljudje pa naredimo tisto razliko, da se dobro počutimo. In Trzin ponuja vse to – dobro infrastrukturo in prijazne ljudi. O infrastrukturi in ogromno uspešnih projektih, ki so jih v zadnjih letih realizirali, pa morda lahko več pove Peter, trenutni župan občine Trzin.

Petra Podgoršek – Lista za trajnostni razvoj Trzina

3. Kako se je občina spremenila v zadnjih petih/desetih letih?
Peter: Kot rečeno je bil vedno moto enakomeren razvoj na vseh področjih. Uspelo nam je pripeljati do tega, da imajo vsi objekti vodovod in kanalizacijo, asfaltirane in urejene vse ceste in pločnike, javno razsvetljavo, zagotovljena mesta za otroke v vrtcu in šoli, dom starejših, varovana stanovanja, ter ogromno športne in kulturne infrastrukture. V zadnjih letih smo ustavili intenzivno pozidavo občine, kljub temu da je želja po tem res velika.

Se pa seveda zaradi bližine Ljubljane ves čas dogaja menjava generacij. Zaradi visoke kvalitete življenja smo najbrž ena najbolj zaželjenih občin v osrednji Sloveniji.

Petra: Sama sem novinka na lokalnem parketu – Peter, hvala za povabilo in s tem pridružitev ekipi Liste za trajnostni razvoj Trzina – zato za to obdobje  opažam stvari predvsem kot občanka. Trzin ponuja veliko aktivnosti, dogodkov, vključevanja v različna društva, življenje tu je res živahno. Ravno pred tednom dni (čas okrog noči čarovnic) sem slišala kako otroci niso želeli oditi iz Trzina na določen dan, saj so vedeli, da se organizira Čarovniški žur. Enostavno niso želeli oditi na tabore, na tečaje, ki jih sicer obiskujejo itd. O tem se je veliko govorilo in očitno so nekateri dogodki že dosegli raven, ki zares povezujejo ljudi. Kar zadeva samo infrastrukturo pa mi je v veselje, da stvari stalno nadgrajujemo, da naša občina ponuja zares kakovostno življenje, na zelo smotrn način. Zakaj smotrn? Gre za zelo dobro zavedanje kje so pomanjkljivosti in kje prednosti naše občine, kaj je potrebno nagraditi, kaj ohraniti, gre za pravo ravnovesje. V zadnjem letu smo dobili nov Dom za zaščito in reševanje, skrbi se za urejenost Trzina na vsakem koraku, prav tako je obnovljeno »kulturno srce Trzina« – KUD Franc Kotar itd. Na tem mestu me najbolje lahko dopolni aktualni župan, saj ima po dveh mandatih vsekakor boljši vpogled na prejšnje obdobje.

4. Kako bi se morala občina izboljšati v naslednjih petih/desetih letih?
Petra: Če izpeljem in nadaljujem kar iz prejšnjega vprašanja, ko smo govorili o razvoju občine v zadnjih petih letih na smotrn način, gremo tudi v prihodnost z vizijo. Spremljamo kazalnike glede staranja naše občine in kaj prebivalci najbolj potrebujejo, zato so temu primerni tudi koraki. V načrtu je tako večnamenska športna dvorana, širitev zdravstvene mreže, nadaljnje pridobivanje nepovratnih sredstev EU. Si pa želim, da vzdušje in povezanost ostane takšna kot na Čarovniškem žuru. (smeh)

Peter: Mislim, da je Petra že kar večino planov za naslednjih nekaj let povzela. (smeh) Veliko bomo še delali na manjših projektih, ciljno namenjenih  ožjim skupinam občanov, kot že doslej na vseh področjih. Velik infrastrukturni projekt pa bo vzhodna trzinska obvoznica. Trenutni prometni tokovi zelo obremenjujejo prebivalce v starem delu Trzina.

Moto je, da se izboljša kvaliteta življenja vsem občanom in zato se lotevamo na občini z ekipo sodelavcev tudi majhnih evropskih projektov, kljub temu da vzamejo veliko časa in energije. Zaradi visokega faktorja razvitosti drugače težko pridemo do EU sredstev, ki pa so kvalitetni presežek čez običajno financiranje obveznih nalog občine.

Verjamem, da nikoli ne zmanjka novih izzivov za napredek.

  1. Za kaj bi se najbolj zahvalili dosedanjemu županu?
    Petra: Sama menim, da smo vedno najprej ljudje, da mora najprej obstajati zaupanje in spoštovanje, šele nato sledijo vse funkcije, projekti in tovrstni uspehi, dosežki. Ravno to pa menim, da je največja vrlina aktualnega župana – dostopnost. S Petrom se nisva osebno poznala, a sva se velikokrat srečala, ko sva npr. otroka pripeljala v vrtec ali pa na kateri izmed trzinskih ulic. Na vsakem koraku daje občutek dostopnosti, vključevanja. Tako sva kdaj spregovorila tudi kakšno besedo in je bil res vedno tu za krajane. Rezultati pa tako govorijo zase, smo ena najbolj razvitih občin v sLOVEniji. Na tem mestu naj povem zanimivost. Ne samo, da je naš župan zelo uspešen, v Trzinu je bil rojen tudi zelo znan župan Ljubljane, Ivan Hribar, kar nam je tudi v ponos. Vsi naši župani so (bili) precej cool.
  2. Kaj naj bi vključeval običajen dan župana?

Peter: Običajno vstanem nekje okoli 5.00, da v miru pregledam sporočila, pošto in gradivo za tekoči dan. Nato sledi taksi služba za otroka – Gaber Jakob gre v vrtec, Tinkara v šolo in nato so  po navadi že prvi sestanki. Odvisno od dneva, nekje do popoldneva se to zaključi in se posvetim sodelavcem, da skupaj preučimo probleme in jih poizkusimo rešiti. Popoldne  pa je spet odvisno od dogodkov v Trzinu, kjer je le mogoče se jih udeležim, velikokrat vzamem tudi otroka s seboj. Večer poizkusim prihraniti za družino.

  1. Kakšen dodatni pritisk čutite kot ženska, ki mora balansirati delo in družino?

Petra: Bolj kot ženska, čutim, da je drugače, saj sem mati samohranilka. Tega ne izpostavljam velikokrat, a to vsekakor definira in postavlja izzive v vsakodnevnem življenju, ko pride do usklajevanja med delom in časom z otrokom. Naj poudarim, da imamo lep odnos in ima sin odličnega očeta. Vseeno pa na vsakodnevni ravni pripelje do izzivov, ki bi jih brez svojih staršev težko izpeljala (hvala obema). Bolj kot ženske ali moške torej občudujem tiste, ki se znajdejo v podobni situaciji/vlogi ter kljub temu usklajujejo zgoraj omenjeno samostojno in uspešno.

8. Kako najraje preživljate svoj prosti čas?
Peter: Najraje z družino in prijatelji.  Včasih sval z ženo veliko kolesarila in tudi sedaj oba otroka vzpodbujava k temu. Ravno smo zaključili projekt kolesarskih stez med občinami na tem področju in sedaj z družino že s pridom izkoriščamo nove bolj varne povezave. Zelo radi gremo na kak izlet v planine ali pa po slovenskih gradovih in znamenitostih, potem pa še kako smučanje in dopust na Kolpi, pa je leto okoli 😉 .

Petra: Največ mi pomeni čas, ki ga preživim s sinom. Veliko mi pomeni tudi jutranja kava, ki jo običajno za vikend spijem s svojimi puncami, Trzinkami. Osem nas je in to je awesome. (Število osem omenjam zato, ker nas je res osem, sem pa kot kandidatka za občinsko svetnico občine Trzin zapisana pod številko osem. Kakšno naključje, kajne?). Rada preberem kakšno dobro knjigo. Potovanja so v zadnjih letih malo na stand by, a verjamem, da bom vse nadoknadila. Rada odkrivam vse novo, v družbi najbližjih (okusi, doživetja…).

  1. Katere dogodke v občini bi priporočili?

Petra: Vse (smeh). Prepričana sem, da vsak lahko najde kakšnega po svojem okusu. Meni so všeč – Tek Petra Levca, ko na startu in cilju navijamo za naše najmlajše, pa Trz*n Fest, kjer je vedno pestro in združuje vse generacije. Letos mi je posebej ostal v spominu kino večer, ki so ga organizirali ad hoc, a je bil zelo dobro obiskan. Pa Hribarjev večer, ko v KUDu (poleg super predstav) nastopi ženski pevski zbor Trzinke– kako so te gospe predane petju, kakšno energijo imajo, to je neverjetno. Nikakor ne morem preskočiti Žerjavčkov – če to niso najbolj aktivni in življenja polni upokojenci v sLOVEniji…J Preveč pa ne smem povedati, bo toliko ljudi prišlo, da bo zmanjkalo prostora za naše krajane (smeh). Seveda, dobrodošli vsi.

Peter: Mogoče bi še izpostavil naše Kulturno društvo Franc Kotar, ki pripravi vsako leto premiero ali celo več njih, pa tudi nagrade so se v zadnjih letih ves čas vrstile in to tudi na državni ravni. No, tu tudi preživljam nekaj svojega prostega časa, saj sodelujem kot ljubiteljski igralec pri predstavah.

Velik in zelo lepo obiskan dogodek pa je tudi Trzinski sejem, ki ga vsako leto pripravi Turistično društvo Kanja.

  1. Katere so tri vaše najljubše turistične točke v Sloveniji?
    Peter: Kolpa po vsej svoji dolžini, od Kočevskega čez Belo krajino, Prekmurje in Obsotelje, pa tudi Gorenjska mi je lepa. Vsekakor pa je to težko vprašanje, ker bi kar še našteval in bi prišla cela Slovenija na vrsto 😉

Petra: Sama sem na tem mestu nekoliko subjektivna (smeh), ampak mi je res lepo, da je moja služba hkrati tudi kraj, ki je absolutno moja najljubša turistična točka – Ljubljanski grad. Vedno znova me prevzamejo Zelenci in slap Savica (naravni, a vse bolj turistični znamenitosti) oz. slapovi na splošno.

  1. Če bi imel mednarodni gost le eno večerjo v občini kaj bi mu priporočili za pokušino?
    Petra: Morda kar »tour de restaurant«? (smeh). Trzin ponuja zelo raznoliko kulinariko – od Putra, do Trzinke, pa gostilno Narobe in eno najboljših pizzerij Da Mattia, na novo odprto makedonsko restavracijo Sveti Nikola (ki je še nisem uspela obiskati) itd. Odvisno od želja gosta, vsekakor bi v vse omenjene gosta odpeljala s ponosom in veseljem.

Peter : imava s Petro kar podoben okus (smeh) . Bi tudi sam priporočil tak vrstni red.

  1. Katere slovenske suvenirje ali knjige bi priporočili tujim gostom?
    Peter: Mislim, da bi povsod priporočil kulinariko, vina in domačo pridelano hrano. Toliko, kot je v Sloveniji kvalitetnih izdelkov z malih kmetij, sira , mesnih izdelkov in peciva, mislim, da je redko kje. Potem je tu neka specialnost zame, ker sem ljubitelj piva, tudi porast domačih pivovarn z zelo kvalitetnimi in priznanimi vrstami piva in še bi lahko našteval, saj se vsako področje Slovenije lahko pohvali s skoraj vsem.Trzin ki je imel v preteklosti veliko mesarij in iz Trzinske klobase se je kot kaže razvila Kranjska klobasa. Tu pa lahko priporočim mesarstvo Pr¨ Kmetič, ki zelo uspešno nadaljuje to tradicijo.

Petra: Pri darilih/spominkih mi je pomembna uporabna vrednost. Rada podarim stvari, ki ne stojijo na policah. Idrijska čipka, ki je vpletena v pisalo, čokolada Gorenjka, ker je to edina tovarna čokolade v sLOVEniji. Na željo gosta bi, za boljši vpogled v našo kulturo, priporočila knjigo Slovenologija : življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej (Noah Charney). V kolikor pa ne bi imela omejitve z budgetom, bi kot nekdanja alpska smučarka in velika ljubiteljica nakita z veseljem podarila unikatno, kristalno krono (Steklarna Rogaška), ki jo prejmejo najboljše/i smučarke/ji na tekmovanju Snežna kraljica (Sljeme, Hrvaška). Toliko o uporabni vrednosti, kajne? (smeh) Sicer pa vedno zagovarjam, da je najlepša stvar, ki jo lahko podarimo doživetje, saj se produkti izrabijo, porabijo…spomin na lepo doživetje pa ostane za vedno.

  1. Kaj je vaša najpomembnejša lekcija v življenju?
    Petra: Pride dan. Ko imaš kdaj občutek in ti ni jasno zakaj se nekatere stvari ovijajo v nasprotju z vloženim trudom ali zgolj v tebi drugačno, neželeno smer, na koncu vedno ugotoviš, da je bilo to »za nekaj dobro«. Ko se znajdem v tovrstni situaciji me pomirja, da si rečem »Pride dan«. Pride dan za veselje, uspeh, prijateljstvo, resnico itd. Z drugo besedo – potrpežljivost.

Peter: Nikoli ne obupaj. Kar nekajkrat sem bil v življenju na prvi pogled pred skoraj nerešljivimi ovirami. Če dovolj dolgo »vrtaš« se premaga tudi najtrša  skala.

14. Kakšen je vaš osebni moto oziroma življenjska filozofija?

Petra: Vse bolj vidim, da so se mi v zadnjih letih usidrale misli/miselnost meni zelo ljubih avtorjev -Simona Sineka, Richarda Bransona, Martina Lindstroma. Knjige Začni z zakaj, Neskončna igra ter Voditelji jedo zadnji mi dajejo moto v smislu kako početi stvari: da to niso »kljukice na seznamu«, ampak želim delati dolgoročno, za dobrobit mojega otroka, ljudi, ki so mi blizu in trajnostno, dolgoročno naravnano. Da si postaviš tako visoke cilje, da jih pravzaprav nikoli ne moreš doseči in ravno zato stremiš k najboljšemu, kar v danem trenutku lahko ponudiš, narediš, se naučiš. Branson ponudi genialno iznajdljivost, ki mi je v življenju prav tako zelo pomemben element in filozofija (seveda, na pravi strani zakona in pozitivno naravnana), Lindstrom pa me vedno znova očara z detajli in načinom kako opazuje svet ter s tem prihaja do zanimivih ugotovitev. Če povzamem – iznajdljivost, mirna vest, da sem v danem trenutku naredila najbolje, kar sem lahko in dobro opazovanje/poslušanje, so moj neskončni moto.

Peter: Zanesi se nase, potem pa na družino in ožje prijatelje, ter se jih drži. Vse kar vlagaš v svojo okolico se slej ko prej vrača. Vsako jutro si izprašaj vest ali si prejšnji dan naredil vse prav in kaj bi lahko še bolje. Ostalo pride samo po sebi.