Kako bi opisali Grosuplje v petih besedah?
Kjer se konča Ljubljana in prične mehkoba dolenjskih gričev in zelenih dolin, kjer se mestni utrip prepleta s podeželjem, kjer vas pričakata topel pozdrav in prijazen stisk roke… o Grosupljem bi lahko povedali marsikaj… lepega, seveda. A če izvzamemo pet besed, ki Grosuplje na poti njegovega razvoja spremljajo predvsem zadnja leta, pa so to »gospodarno«, »gostoljubno«, »globalno«, ki so tudi vodilo naše 3G strategije, k temu dodajamo še »zeleno« ter »prijazno«, do mladih, starejših, prijazno vsem generacijam.
Grosuplje je polno zanimivih kotičkov, ki pa jih ljudje premalo poznajo. Katere pa so po vašem mnenju tiste grosupeljske znamenitosti, ki jih človek enostavno ne sme izpustiti ob svojem obisku vaše občine?
Res je, naša občina skriva naravne in kulturne bisere, še z veliko neizkoriščenega potenciala.
Kot prvo moram izpostaviti našo podzemno lepotico Županovo jamo, ki se ponaša z osmimi čudovitimi dvoranami. Za obiskovalce jih je dostopnih sedem, od ene do druge, mimo številnih dih jemajočih kapniških tvorb, nas vodi skoraj 500 stopnic. V njej so snemali slovenski film o neustrašnem otroškem junaku Kekcu, prav tako pa tudi film o Winetouju, kar je jami prineslo svetovni filmski blišč.
V njeni bližini se nahaja eden redkih protiturških taborov na Slovenskem, ki se je ohranil do današnjih dni, Tabor Cerovo. Cerkvica, posvečena sv. Nikolaju, je nastala okoli 13. stoletja, v začetku 16. stoletja pa so kmetje za zaščito pred turškimi vpadi okoli nje zgradili obzidje.
Na sledove starih časov nas spominja tudi Magdalenska gora, katero pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo med najbolj znana arheološka najdišča iz halštatskega obdobja v Sloveniji. Motiv grba občine Grosuplje, stilizirana konjska glava, je oblikovalsko posodobljena podoba okraska, ki so ga našli z izkopavanji na Magdalenski gori in izvira iz tistega obdobja.
Krajinski park Radensko polje, sredi katerega se skrivnostno dviguje osamelec Kopanj, je naš še en naravni biser. Čarobnost ter pestrost rastlinskega in živalskega sveta lahko na Radenskem polju odkrivamo skozi vse letne čase.
Novost pa predstavlja urejena ornitološko – botanična krožna učna pot »Po sledeh vodomca«, ki je tudi del evropske pešpoti E6, ki poteka skozi našo občino.
Kje vidite prednost občine Grosuplje, kot turistične destinacije v primerjavi s popularnimi turističnimi destinacijami v Sloveniji?
Grosuplje se nahaja le streljaj od Ljubljane. Pohajkujemo lahko po ulicah našega glavnega mesta, a že čez pol ure lahko raziskujemo kraško podzemlje Županove jame. In prav v tem sam vidim veliko prednost. Doživetje žive, živahne prestolnice, pa tudi občutenje narave in miru na njenem obrobju, med travniki, v gozdu, pod zemljo ali na hribčku.
Kot župan občine Grosuplje imate zagotovo obilo dela na dnevni ravni. Nam lahko na kratko predstavite svoj delovni dan? Kaj so morda največji izzivi s katerimi se srečujete kot župan občine Grosuplje?
Dan se začne z dobro kavo in pregledom podpisne mape, ki me že čaka ob prihodu v pisarno. Potem pa seveda stvari tečejo po urniku, nemalokrat res prenatrpanem. A saj zato so izzivi, da jih rešujemo, da peljemo razvoj občine naprej, da dvigujemo kakovost bivanja za vse nas, občanke in občane.
Občina Grosuplje se je precej spremenila odkar ste vi župan. Kaj po vašem mnenju je bila največja sprememba, ki jo sami opažate?
Tako pravijo, a verjetno bo res držalo. Ravno mineva 10-letnica mojega županovanja, na kar me je spomnil direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar skupaj s sodelavkami in sodelavci na občini, ko so me presenetili s torto in mi podarili fotoknjigo vseh naših skupnih lepih spominov. Tako pa res vidiš, kaj vse se je zgodilo, kaj vse je bilo narejeno v zadnjih 10 letih.
Sam vedno rečem, da smo veseli prav vsake pridobitve, lepo urejene ceste prav v vsaki vasi. A če že, je bila to v začetku zagotovo uvedba mestne linije 3G, ki je približala glavno mesto občanom in izboljšala pogoje za javni promet. Z urejanjem cest in krožišč se je res veliko naredilo tudi na varnosti in pretočnosti prometa, dogradili smo prizidek k zdravstvenemu domu, odprli moderno čistilno napravo in zgradili nove kilometre kanalizacij, veliko investicij je bilo v šolstvu. Nova parkirna hiša P+R Grosuplje, za katero smo pridobili tudi znatna evropska sredstva, pa je zaživela prav to jesen.
Kako in na kakšen način bi morali Grosuplje tržiti domačim turistom? Kje vi vidite dodatne priložnosti za izboljšave in kako lahko postane občina Grosuplje tudi v prihodnosti bolj atraktivna za domače turiste?
Na območju našega naravnega bisera, Krajinskega parka Radensko polje, se trenutno izvajata kar dva velika evropska projekta, Vezi narave ter Life Amphicon oz. Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. V okviru teh dveh projektov bomo na Radenskem polju med drugim zgradili podhode in ograje, ki bodo dvoživkam omogočili varno prehajanje cest ob selitvah, vzpostavili naravovarstveni center, uredili učilnico na prostem, opazovalnice in razgledni stolp ter seveda učne in interpretacijske poti. Urejamo tudi druge naše turistične točke in prav to je po mojem mnenju tisto, kar za razvoj turizma v naši občini potrebujemo. Da te turistične točke uredimo, sprva približamo našim občankam in občanom, nato pa seveda tudi vsem obiskovalcem od drugod, iz naših sosednjih občin, ter tudi iz tujine. Temu trendu bi morala slediti tudi naša gostinska ponudba, menim, da se tudi tukaj skrivajo priložnosti.
Ljubljana je bila leta 2016 znana kot “Zelena prestolnica”. Tekom zadnjih let uresničujete dolgoročni občinski načrt v okviru katerega izpostavljate Grosuplje kot okolju prijazno in trajnostno naravnano občino. Nam lahko poveste kaj več o iniciativi “Grosuplje Goes Green” in kateri projekti so bili realizirani v okviru le-te?
V občini Grosuplje imamo pri izvajanju vseh projektov pred seboj tudi zeleno prihodnost. Le tako bo življenje v naši občini lepo, prijetno, le tako bo kvaliteta življenja v naši občini še boljša. Še vedno smo ponosni na našo sodobno čistilno napravo, pa tudi na km zgrajene kanalizacije, s katero si želimo povezati vso občino. Dodobra smo že pričeli tudi s projektom plinifikacije občine Grosuplje.
Sicer pa v občini posebno pozornost namenjamo trajnostni mobilnosti. Tudi strategija razvoja naše občine je svoje ime dobila prav po mestni avtobusni liniji 3G, ki je pomenila prvi večji korak v tej smeri. S potnikom prijazno, enostavno in čim bolj dostopno uporabo želimo javni prevoz našim občankam in občanom še približati.
Danes poleg glavne avtobusne in železniške postaje stoji tudi nova parkirna hiša P+R Grosuplje, v kateri je parkiranje za vse uporabnike P+R sistema brezplačno. Torej, da se z avtomobilom pripeljemo v Grosuplje, ga tam v novi parkirni hiši parkiramo, pot proti Ljubljani pa nato nadaljujemo z avtobusom.
Novost zadnjega leta pa predstavlja tudi pametni interaktivni prikazovalnik integriranega javnega prevoza, ki je svoje mesto prav tako našel ob glavni avtobusni in železniški postaji. Ta vključuje napovedi prihodov avtobusov in vlakov v živo, in to prvi v Sloveniji, ter seveda nudi mnoge druge za potnike uporabne in zanimive informacije.
Prav tako gradimo nove km pločnikov, urejamo nove km kolesarskih povezav. Spodbujamo torej hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in druge trajnostne oblike mobilnosti.
Ker želimo dihati svež zrak, piti čisto vodo, ker spoštujemo naravo in naš planet.
Zadnje čase pa med zelenimi projekti naše občine na svoji pozornosti močno pridobiva tudi razvoj aktivnega in zelenega turizma. Aktivni in zeleni turizem se z urejenimi sprehajalnimi, pohodniškimi in kolesarskimi potmi, ki vodijo do naših kulturnih znamenitosti in naravnih lepot, lepo prepletata.
Zavedamo se, da so tudi gibanje, rekreacija in šport pomemben del zdravega načina življenja, zlasti v naravi. To bomo tako lepo združili z razvojem zelenega turizma, že kmalu pa se bomo bolj osredotočili tudi na ureditev rekreacijskih in športnih površin v naši občini. Prostorski pogoji za nov športni park Brezje, v bližini našega največjega stanovanjskega naselja Sončni dvori, ter za Koščakov hrib, ki ga lahko še najbolj primerjamo z ljubljanskim Rožnikom, so z občinskim odlokom že sprejeti in v prihodnje se že veselimo prvih konkretnih projektov za več športa in rekreacije.
V Grosuplju se ponavadi čez leto odvija širok nabor dogodkov, če izvzamemo letošnje leto. Nam lahko zaupate katerega se vi ponavadi najbolj veselite in katerega bi se po vašem mnenju moral udeležiti vsak?
Za ljubitelje teka, kolesarjenja, nasploh športnih in rekreativnih prireditev bo gotovo najboljša izbira Grosupeljski tek ali še bolj obiskan, še z več športnega vzdušja in še z veliko daljšo tradicijo Kolesarski maraton treh občin. Prireditev, ki pa je namenjena prav vsem, mlajšim, starejšim, družinam, mladim, in ki je tudi sam nikoli ne zamudim, pa je Grosuplje v jeseni.
Za ta festival si kar zabeležite tretji vikend v septembru (smeh). Prične se na petek zvečer, s koncertom pod zvezdami, osrednje dogajanje pa je v soboto, ko se v centru mesta s svojimi zanimivimi stojnicami predstavljajo športna, kulturna, turistična in druga društva, organizacije ter tudi podjetniki. Prireditev spremlja bogat kulturni, športno rekreativni in aktivno zeleni program, seveda pa ne gre brez otroškega živ žava ter druženja ob dobri glasbi, hrani in pijači. Skratka, prireditev, na kateri se za vsakega nekaj najde, na kateri se zabavamo prav vsi.
Kako se občina Grosuplje spopada s posledicami epidemije in kaj pravijo lastniki turističnih ter gostinskih obratov v mestu?
Prav turizem in gostinstvo sta verjetno panogi, ki ju je epidemija najbolj prizadela. Odmevni so sicer bili turistični boni, ki so se izkazali kot dobra odločitev vlade in s katerimi smo vse poletje in jesen odkrivali skrite kotičke Slovenije. Ob tem pa naj z veseljem povem, da je bilo kar lepo število le teh unovčenih tudi v naši občini.
Upamo, da se naše življenje čim prej spet vrne v normalne tire, mogoče tudi s kakšno pozitivno izkušnjo iz koronačasov.
Na kateri projekt ste najbolj ponosni kot grosupeljski župan? Bi lahko izpostavili enega?
Ponosen sem na čisto vsako pridobitev v občini, ki izboljšuje kvaliteto življenja naših prebivalcev. Občino Grosuplje sestavlja deset čudovitih krajevnih skupnosti in vsak dokončan projekt kjerkoli v občini je naš skupen projekt, brez zavisti. Mi bo pa ostal v spominu zadetek na eurojackpotu, ki je nekomu iz občine prinesel lepo vsoto denarja, mi pa smo iz davka dobili 3 milijone evrov, kar je bilo izjemno tudi za slovenske razmere, iz tega denarja pa smo lahko zgradili nov, sodoben prizidek k zdravstvenemu domu. To se nam je zgodilo ravno v trenutku, ko smo razmišljali, kako se zadolžiti za gradnjo tega prizidka. Od tedaj pravim, da je občina Grosuplje najsrečnejša občina na svetu. Pa ne pozabite kupiti srečke! (smeh)
Kateri bodo glavni cilji, ki jih nameravate doseči oziroma uresničiti v bližnji prihodnosti, da bo občina Grosuplje še boljša?
Na dobri poti smo že, da prometno infrastrukturo v naši občini še izboljšamo. Pričenja se namreč gradnja novega, širšega in bolj varnega nadvoza čez železniško progo v mestnem središču, popolnoma bomo prenovili osrednjo Adamičevo cesto v mestu, jo opremili s pločniki in kolesarskimi pasovi, prav tako bo kompletno obnovljena železniška postaja, Grosuplje pa bodo z zalednimi naselji povezale tudi kolesarske steze. Menim, da je infrastruktura tista osnova, temelj za razvoj kraja.
Uredili pa bomo tudi center mesta Grosuplje. Ko bomo Kolodvorsko cesto preuredili v peš cono, ki bo povezovala trga pred mestno knjižnico na eni strani ter avtobusno in železniško postajo na drugi strani, bo družabno življenje v centru gotovo bolj bogato, več bo mestnega utripa. Prostor bo predstavljal tudi prijeten ambient, kjer se bodo lahko odvijali različni dogodki, prireditve, kjer se bomo lahko družili, srečevali.
Za konec, ali nam lahko poveste, kakšno zanimivo dejstvo o Grosuplju, ki ga morda ne ve veliko ljudi?
Sedaj, ko se ponovno uvaja železniški potniški promet med Grosupljem in Kočevjem in postaja železniška postaja Grosuplje vedno bolj pomebno regionalno intermodalno vozlišče dolenjskega in kočevskega železniškega kraka, me je presenetilo, ko sem v kroniki prebral, da so med obema svetovnima vojnama, torej že v davnih dvajsetih letih prejšnjega stoletja preko Grosupljega vozili potniški vlaki do Munchna, Reke, Zagreba in Beograda. Morda pa se bodo ti časi spet vrnili.
