Osebnost tedna: Katja Šulc

0
905

Katji gre na odru, na televiziji in doma v tišini premetavanja besed. Katji gre v Ljubljani, v Mehiki, v Parizu v naravi in na morju. Je pesnica in glasbenica, ki jo najbrž poznate tudi kot eno od voditeljic izvrstne oddaje Knjiga me(ne) briga (ki se baje vrača na male zaslone). Je ena tistih srečnic, ki jim je uspelo svojo občutljivost in znanje pretvoriti v jasen produkt, v pop komade. Je ena tistih srečnic, ki so seksi, čeprav ne zavozijo talenta. Je ena redkih, ki se smejijo samo na pravih mestih.

1 ≥ Pod tvojim profilom piše Katja Šulc, Paris, France. Kaj to pomeni?

Pomeni, da sem na začasnem bivanju v Parizu.

2 ≥ Si na rezidenci Centre des Récollets, ki jo organizira Institut Français. Kako to, da se nisi odločila, recimo, za British Council ali Goethe Institut?

To sem pač zasledila, ni bistveno, kdo rezidenco omogoča, bistveno je, da tvoj projekt tej ustreza.

3 ≥ Kaj je bil namen tvoje francoske rezidence?

Namen rezidence je razvoj projekta, s katerim se ukvarjaš v zato primernem okolju z zadostnimi sredstvi, infrastrukturo in možnostmi nadaljnjega povezovanja. V primeru Récollets se mora navezovati na mesto Pariz. To je bilo vedno stičišče umetnikov z vsega sveta. In ta status si trudijo ohranjati. Rezidenca je zato mednarodna in ni namenjena v Franciji živečim umetnikom. S tem skrbijo za še boljši pretok znanja med nami. Récollets je bivši samostan z bogato zgodovino. V novejšem obdobju so ga zaskvotali umetniki, imenovali so se Les anges des Récollets. To je eden redkih primerov, da je umetnikom uspelo legalizirati prostore, ki se od takrat uporabljajo le za namene ustvarjanja. O vsebini stvaritve še ne bom, lahko le povem, da sem na pravem kraju in da se vse skupaj lepo sestavlja.

4 ≥ Ne poznam te prav dobro, malo pa te. Pariz ti je podoben. Oba nosita podoben romantično okruten naboj. There will be boys to odlično označi. Vsakič me strese, ko slišim refren. Zakaj me strese in kako si vzgojila tako močno pesniško sporočilnosti?

Hvala za kompliment. Morda te strese zgodba zadaj. Ta sicer igriv pop komad je nastal v eni veliki temi z veliko dežja, zelo samoterapevtsko. (Smeh)

5 ≥ Študirala si džezovsko petje na prestižni The New School v New Yorku. Nisi študirala primerjalne književnosti, pa si vodila oddajo Knjiga mene briga. To oddajo pogrešam. Kaj misliš, je manjkalo formatu, da je zdrsnil skozi program? Kako bi oddajo zapeljala ti, da bi bila še vedno na sporedu?

Forma in vsebina sta se meni zdeli super, morda ni bilo najbolje, da je bila oddaja 11 let povsem enaka, kar se vizualne podobe tiče, tega televizijski medij ne prenaša najbolje. Ampak prenove pravkar potekajo, oddaja se počasi vrača, pod drugim imenom, z deloma zamenjanimi voditelji, z drugo vizualno podobo in enako vsebino.

6 ≥ Ti kateri mlajši pop glasbenik s svojimi teksti lahko konkurira? Ne mislim na pesmi v celoti, samo na tekst. Kdo? Koga občuduješ?

Ne vem, kdo je tu v tej smeri, kar se tiče neobičajnih, igrivih, zasukanih besednih zvez. Glede poetike je morda name najbolj vplivala Bjork, vsaj na delavnicah so mi dejali, da dišim po njej oziroma se izražam v besednih zvezah, ki za angleški jezik niso običajne, ampak so zanimive.

7 ≥ Pečeš CD-je ali delaš posebne playliste za v avto? Kako in kje poslušaš glasbo?

Sem bolj retro, tako da še pečem CD-je, ja. Glasbo poslušam povsod, razen v naravi, ipod je vedno z mano.

8 ≥ Kje in kdaj bereš? In kdaj pesniš? Se za kakšno pesem natančno spomniš, kje in kako je nastalo besedilo?

Berem najraje na morskih počitnicah. Ko pišem, navadno zapisujem besedne zveze in besedilo sestavim takrat, ko se lotim komada. Izjema so nekatera besedila iz albuma, ki so nastala na pesniških delavnicah, tisto je bil povsem drugačen proces. Se pa za vsako besedilo in pesem spomnim, kje je bilo ujeto in kaj ga je sprožilo.

9 ≥ Kje je nastal tvoj novi komad Comes love?

Nastal je pri meni doma v bivšem stanovanju na Bregu, kjer je nastala cela plošča. Posnet je bil pri Pieru v studiu.

10 ≥ Ta multižanrski komad se suče med vintage reggae/ska/soulom in spet med radostnim plesom in solzami. Kaj so bile tokrat tvoje glasbene reference?

Reference prihajajo iz vsega, kar nosiš s sabo, sicer pa se je ta komad kar zložil, običajno je bilo s Pierom tako. Vse, kar sem hotela, je bila ena živa, razigrana podlaga v stilu skaja. Pier mi je poslal Belly ska, ob prvem poslušanju se mi je zapel zraven tekst jazzovskega standarda Comes love in pri tem je ostalo.

11 ≥ S skajem so te oborožili Mungo’s HI FI. Kdo so to?

Sound system iz Glasgowa, zelo uveljavljen v svetu reggaeja in sorodnih derivatov.

12 ≥ Komad je dobil tudi spot. Posnet je na mitološkem Ljubljanskem barju s crème de la crème ljubljanskega umetniškega podmladka in Ulayem v vlogi spiritualnega vodnika. Za kakšen mitološki miks gre?

To pa je vprašanje za režiserja (smeh). Jaz vidim sodobne nomade, pogansko poezijo in sen kresne noči. In lepe divjake, ki izgorevajo za ljubezen.

13 ≥ S Pierom, tvojim glasbenim producentom in avtorjem podlag, odlično funkcionirata tudi v živo. Glasbeno sta nenavadno dobro povezana. Posebno v trojici s trobentačem Igorjem Matkovićem tvorite magični spoj. Rada nastopaš?

Zelo rada, sploh v taki družbi. Ker te dober koncert izpolni, povzdigne, zadane in zelo osreči. Če imaš bend, v katerem se tako prepletaš in nadgrajuješ in v vseh pogledih super razumeš, lepo letiš. 1

4 ≥ V kakšni kombinaciji še se na odru dobro počutiš?

V taki, ki mi tisti večer nekaj da, ki me preobleče v pravo kožo in postavi v pravo počutje. Nekaj posebnega mora biti, rada sodelujem z našimi modnimi oblikovalci, posebno young@squat, in ne morem več brez nakita olgafacesrok.

15 ≥ Kakšna publika smo mi, tvoja ožja publika? Kako drugače je nastopati pred ljudmi, ki jih vsaj bežno poznaš, in kako pred neznanci? Pred katerimi imaš več treme?

Nastopati pred nekom, ki te ne pozna, je vedno lažje, ker pride odprt in brez pričakovanj. Imam pa rada domače obraze v publiki, moje bližnje, ki vedno navijajo zame. Publika pri nas je zelo različna, včasih odprta, včasih potrebuje več časa, da se odpre.

16 ≥ Kar zadeva pisanje besedil za glasbo, se je eden prvih stikov zgodil na eni od jazzovskih delavnic, ko sta s kolegico (katero?) napisali besedilo za skladbo Igorja Lumperta. Potem se je zgodba s pisanjem nadaljevala v New Yorku. Kakšne predmete si imela? Kakšen je bil način dela? Kaj te je najbolj presenetilo?

Res, to je bilo na novomeški delavnici Jazzinty, kjer sem naredila prve jazzovske korake. Besedilo sva pisali z dobro prijateljico, pevko in skladateljico Tjašo Fabjančič, ki je pozneje uglasbila tudi nekaj pesmi na albumu Mila. Potem je prišla akademija v New Yorku, ki je bila kot bomb onjera, kup zanimivih predmetov na izbiro poleg nekaj obveznih iz teorije, pa obvezen predmet iz angleščine za tuje študente, kjer sem lahko izbrala pesniško delavnico. Študij je bil darilo in privilegij, že zaradi mesta samega, predvsem pa zaradi mentorjev, med katerimi so bili nekateri pravi velikani, kot ljudje in kot glasbeniki. Vsi so bili tam zato, da bi ti čim več dali, to me je najbolj presenetilo, in dali so ogromno.

17 ≥ Besedila pišeš še za koga drugega ali samo zase? Pišeš tudi prozo?

Pišem zaenkrat zase. Tudi prozaiče zapise, ki so samo zame.

18 ≥ Kako se vživljaš v vsa ta različna vzdušja, žanrsko raznolikost in zvočno eklektiko?

Tako da pripovedujem zgodbe, izpovedujem stanja, rišem atmosfere. Zlivam se v zvočne kulise in se igram z glasom. Rada imam raznolikost, prepletanje, eklektičnost, to daje zanimivost in široko polje igrišča.

19 ≥ Kako veš, da vseh teh emocij ni preveč, da še vedno vsako posebej lahko zaznamo in doživimo? Kdaj jih je preveč?

Čutiti močno je lepo, tega ne nadziraš, emocije doživljaš in jih pretakaš z drugimi. Če je vsega preveč, dihaš, greš na sprehod, vzameš muziko, izpoješ, izpišeš, izpoveš, izplešeš.

20 ≥ Mi zaupaš 5 najljubših knjig in 5 najljubših glasbenih besedil?

Težko vprašanje, ampak, recimo, v tem trenutku takole: Extremely loud and incredibly close, Jonathan Safran Foer Mag, John Fowles Dafnis in Hloa, Longos Hiša duhov, Isabelle Allende Mulca, Patti Smith Both sides now, Joni Mitchell Riverman, Nick Drake Cesta, Tomaž Pengov Mačje oči, Svetlana Makarovič Azra / Kraj tanana šadrvana, Heinrich Heine / Safvet-beg Bašagić

21 ≥ Za sabo imaš kar veliko turnej. Baje se je tvoja glasbena kariera začela v Meksiku. Potovala si po Španiji, Balkanu še kje?

Nisem okusila prav dosti tujih odrov, je pa to vedno zanimiva izkušnja. Bili smo na Hrvaškem, v BiH, Italiji, trenutno spoznavam pariško publiko, ki je zelo pozorna, izjemno je bilo v Sarajevu in Španiji pa v Mehiki in v Gvatemali, tam si La cantante, na piedestalu, ko zapoješ, zelo neposredna, odprta in darežljiva publika. Upam, da bo v prihodnosti več kroženja po tujih odrih. Poleti nas čaka tudi prvi večji festival, angleški Soundwave, ki poteka na hrvaški obali in privabi zanimiva imena iz glasbenega sveta, tega se zelo veselim.