Osebnost tedna: Anja Šlibar

0
21

Romantično mračnjaštvo Anja prenaša na vse po devetdesetih dišeče podlage. Bel papir, hrbtno stran usnjenih džekijev in človeško kožo. Popolnoma determinirana v potezi ilustrira svoje kraljestvo lepih fantov in mrtvih živali ter zavestno neguje ženske atribute, kot so dolgi nohti, ljubezen do mačk, krvaveče srce in dolgi lasje. Anja Šlibar je ušla Ljubljani, ker v New Yorku, kar je slabega, ne zastaja.

1 ≥ Zakaj si šla v New York?

V resnici nisem šla v New York. Mesto je prišlo po mene samo, jaz pa se mu nisem ravno upirala. Nekaj časa sem posvetila razmisleku in se odločila, da bom sledila poti, ki se mi je ponudila.

2 ≥ Ali ni nekaj lepote v tukajšnji rutini? Tu lahko vsak petek odpreš Mladino, v soboto s Sobotno in Objektivom spiješ kavo s prijatelji, ki te poznajo bolj, kot se sama, in brezkončno moralizirajo o tem, kako bi morala urediti svoje življenje. Tu natančno veš, kateri profesorji so dobri, in imaš natančno odčrtano izbiro filmov na Listku. Tu veš, kje se dobro žurira in kje se ne more. Tu greš popoldne lahko na izlet v gore.

Glede na to, da se mi je življenje ravnokar precej močno spremenilo, o rutini razmišljam drugače kot prej. Ugotavljam, da je res precej lepote v njej. Takšne, ki se je prej niti ne zavedaš. Ugotoviš, da si v rutini lahko res srečen, če si na to pripravljen. Srečen si lahko zato, ker si z vsakodnevnimi malenkostmi prekinjaš to rutino in veš, da karkoli storiš, se vedno lahko vrneš v varno zavetje svojega življenja. Sama očitno še nisem bila pripravljena na to in sem to spoznala šele, ko je ta rutina izginila.

3 ≥ Malo te razumem, zakaj ti New York prija. Tukaj težko najdeš sogovornika, ki bi razumel to fino mejo med cenenim, kulskim in finim. Tem z vsemi sobotnimi časopisi se zdi užitek v lovljenju omenjenih meja intelektualno premalo naporen, en tak šund. Meni ne. My heart still bleads. Kako je s tvojim?

Tudi moje je v takšnem stanju, krvavi. Ne predstavljam si, da bi morala ostati tukaj. Tu ne vidim nobenega upanja zame. Čeprav je New York naporno mesto, je vseeno mesto, ki ti daje upanje ne glede na to, kaj se zgodi. Ljubljana tega nikoli ne bo zmogla. Preprosto premalo je ljudi, ki bi razmišljali na različne načine in bi se znali potruditi razumeti drugačno stališče. Fenomena NYC tudi sama ne razumem popolnoma. Kako je na tako majhnem ozemlju toliko ljudi s podobnim načinom razmišljanja? Kjer se ceni umetniško delo tudi, če oseba nima imena. Kjer lahko izražaš samega sebe, pa tudi če upodabljaš motive, ki so načeloma tabu. Kjer najdeš sogovornika, ki ga zanima tvoje mnenje, tudi če je diametralno nasprotno od njegovega.

4 ≥ To, kdaj moramo fine punce, ki sicer jemo organski džem, zjutraj vzamemo žličko MSM-ja, skrbimo za široke obrvi in najrajši hodimo s pokvarjenci, za svoj tanki vrat obesiti ghetto verigo, si na džeki našiti rdečo vrtnico ali vpeljati kakšno novo gestikulacijo dlani, obvladaš. V kateri fazi si? Verige, vrtnice, geste ali lak za nohte?

Haha, sem zelo blizu vsega! Ghetto verigo zamenjam za najljubšo srebrno verižico, na usnjeno jakno pripnem zaponko roke, ki grozeče drži nož, geste so vse pogostejše, lak za nohte pa absolutna stalnica. Najraje črn!

5 ≥ Na tvojih ilustracijah so vsi nohti rdeči. Zdi se mi, da vem zakaj. Razloži malo, prosim.

Nikoli se nisem tega zavedala, ampak očitno s tem poudarim moč rok. Rdečo izberem zato, da nekaj izpostavim v svojem črno-belem svetu. Nekako tako, kot si v osnovni šoli zapisoval učno snov in z rdečo napisal naslov ter poudaril pomembne besede, ki se jih je treba naučiti.

6 ≥ Zakaj ravno nohti, ima to kaj z ženskim seksapilom? In zakaj te zanima?

Že od nekdaj imam obsesijo z rokami in nohti. Nekateri ljudje govorijo, da so oči ogledalo duše. Jaz te povezave ne vidim. Jaz povezavo vidim v človeških rokah. Seveda imajo nohti ogromno z ženskim seksapilom in sploh si ne predstavljam, kako se ženska lahko počuti lepo, ne da bi si uredila nohte.

7 ≥ Kakšna manikura je trenutno in?

Zagotovo umetni nohti, zelo dolgi! Mandljeve oblike. Barve defi nitivno takšne brez sijaja! Mat! Surovih, temnih barv, temno rdeči ali črni. Zadnja manikura, ki me je navdušila, pa je polovično pobarvana, kot bi konice nohtov le pomočila v barvo.

8 ≥ Kaj je tako romantičnega pri tem, da se vsi vračamo k uporabi svinčnika in papirja, čeprav imamo izbrano tipografi jo in postavljeno mrežo za vsako, še tako neznatno prezentacijo?

Morda terapija, ki jo ponujata papir in svinčnik. Je kot nekakšna meditacija, v kateri se lahko izgubiš med izdelavo ilustracij. Pa dotik, seveda.

9 ≥ Ti si se poleg preference svinčnik na papirju odločila še za izključno uporabo bele, črne in rdeče. Kje tiči razlog?

Zagovarjam enostavnost. Naveličana sem odvečnih stvari, odvečnih barv, odvečnih linij in materialov, težkih konceptov. Naveličana sem ljudi, ki so odvečni s svojo odvečno pomembnostjo. Zagovarjam enostavnost življenja in ne maram komplikacij. To prenašam tudi skozi svoje delo.

10 ≥ Je to morda zato, ker tvoja vsebina z vsem svojim ikonografskim in, ja, buhtečim romantičnim mračnjaštvom tako štrli čez robove, da si se morala omejiti z materialnim minimalizmom?

Zagotovo takšna vsebina ne bi prenesla drugačne izbire tehnike. No, verjetno bi jo prenesla, ampak bi končala le v kakšnih revijah za odrasle in delavnicah avtomehanikov. Tako pa takšna izbira minimalizma dopušča lastno interpretacijo opazovalca.

11 ≥ Je ta kontrast dober? Se obnese in zakaj?

Zdi se mi, da ta kontrast edini lahko prenese takšno vsebino. Ker je enostaven in dopušča tvorjenje zgodb. Opazovalec se lahko sam odloči, ali zvezano dekle na ilustraciji neskončno uživa ali neskončno trpi. Pri ilustracijah vedno narišem obraz, a ga na koncu izbrišem ravno zaradi vpletenosti gledalca. Ker želim, da si nekdo na podlagi moje ilustracije sam sestavi zgodbo. Ki jo odnese s seboj ali izbiše iz spomina.

12 ≥ Študirala si v Helsinkih. Zelo mi je všeč, da tvoje risbe niso niti malo skandinavske, nikjer ni nič pastelnega, nobenih dvodimenzionalnih retro fi nt. Kako se ti je uspelo otresti tega podpisno skandinavskega pristopa?

V bistvu sem se ravno tam osredotočila na takšen način risbe. Verjetno zaradi spodbude in svobode, ki jo tamkajšnji profesorji dopuščajo študentom. Prej sem uporabljala več barv in na koncu ugotovila odvečnost teh. Če nekaj dobro funkcionira, funkcionira tudi v črni in beli. Se pravi, da lahko z eno barvo sporočim enako vsebino, kot če bi jih uporabila deset.

13 ≥ Vedno so me ustrahovale ženske, ki se identifi cirajo ali vsaj razumejo z mačkami. Kdaj in zakaj, misliš, nastopi ta odločitev, mačke da ali ne?

Strah pred ženskami, ki se razumejo z mačkami, je čisto odveč! Mačke so le uteha, h kateri se zatečeš ob razočaranju nad ljudmi, in so tolažba, kadar bi se po otroško rad veselil z nekom, pa nočeš izpasti norčav. So idealni sopotnik. Kdaj pa se pojavi odločitev za mačke? Ob rojstvu. Ali jih ljubiš ali sovražiš. Zdi se mi, da mačk ne moreš pretentati. Ali živiš življenje z njimi ali pa ti ga zagrenijo.

14 ≥ Mačke so malo ghotic. Ti si malo ghotic.

Res je. Morda sem v resnici tudi čarovnica!

15 ≥ So hipsterji že minili v New Yorku ali še vedno jamrajo, ker se jim ob pitju zelenega čaja rosijo očala ali ker na svoj vintage mobitel ne morejo naložiti Instagrama?

Zagotovo je New York center hipsterjev, ki se na srečo umikajo v določen predel Brooklyna. Še vedno pa je tam toliko ljudi, da se potem kar porazgubijo med množico. So pa hecni, ko so na kupu. Zanimivo je zagotovo to, da so me v Ljubljani hipsterji spravljali ob živce s svojo namišljeno slabo voljo in zagrenjenostjo. V New Yorku pa me niti malo niso motili. Celo vzdušje mesta in ljudi v njem je prijetno in tekoče. V New Yorku slaba energija ne zastaja.

16 ≥ Oprosti, ker to omenjam, ampak dva tvoja FB-posta lepo zamešata tvoj id. Prvi je Leonardo DiCaprio z labodom okrog vratu in druga je ilustracija “f… y..”). Čigava je ilustracija in kaj je s tvojo FUidentiteto? (FU-jem na FB-ju strastno sledim.)

Hja, tudi v mojem življenju je polno kontrastov. Lepi fantje in mrtve živali so tako čudovita kombinacija. Avtor omenjene FU-ilustracije pa je David Perez. Čeprav me zadnje čase veliko bolj navdihuje delo Cleona Petersona, ki je prav tako malo FU! Ilustracija sredinca Davida Pereza je bila izključno namenjena Facebooku in njegovi splošni uporabi. Sem vizualni človek in se izogibam besedam, tako da bom nekoč Facebook zapustila izključno za Instagram!

17 ≥ Od kje prihaja tvoja FU-identiteta?

Morda, ker sem po naravi hejter. Pa ne zato, ker bi že vnaprej sovražila vse, ampak ker sem preprosto preveč izbirčna. Veliko več stvari me pusti hladno kot me navduši. Seveda, če mi je nekaj res všeč, bom to izpostavila in pohvalila. Žal pa je veliko več stvari, pri katerih pomisliš le na FU in zavrtiš z očmi.

18 ≥ Ti imaš rada lepe fante.

Ne vem, ali atribute lepih fantov, kot so mišičast vrat, lepo razvit ramenski obroč od spredaj in zadaj, kdo lepše riše. Kateri del lepega moškega telesa najbolj fetišiziraš? In kako te je kateremu moškemu delu uspelo razočarati? Rada opazujem lepo moško telo, tako kot žensko. Čeprav me moško telo navdihuje veliko bolj. Verjetno zaradi svoje robustnosti in enostavnosti, ki mi je tako pri srcu. Nimajo nobenih odvečnih oblin. Moj najljubši del moškega telesa so zagotovo ličnice in lepo defi nirana spodnja čeljust. Moč na obrazu. Druga je tudi zagotovo ramenski obroč ter defi nirane roke. Dolgi prsti ter dolge suhe noge. Med naštetimi deli me ni razočaral prav noben. Še vedno v njih vidim vir navdiha. Edini moški del, ki me je morda razočaral, je način mišljenja. Pa še to težko posplošim. Se mi pa res pogosto zazdi, da smo ženske, spet posplošujem, bolj miselno sposobne.

KNJIGA SLOVENIA