Osebnost tedna: Marjana Grčman

0
950

Urednica oddaje Na lepše in novinarka

Marjana Grčman je že več kot desetletje urednica in tudi voditeljica turistične oddaje Na lepše, ki je predvajana na RTV Sloveniji. V oddaji Na lepše jo lahko spremljamo skupaj z Mojco Mavec, s katero odkrivata (bolj ali manj znane) slovenske turistične destinacije, predstavljata butična in unikatna 5-zvezdična doživetja ter njihove ponudnike, pripovedujeta zgodbe o ljudeh, slovenski gastronomiji, tradicionalnih jedeh, naravnih vinih in izpostavljata nove turistične trende. Za oddajo Na lepše ji je Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije podelila prav posebno priznanje za pomemben prispevek pri razvoju in promociji slovenskega gostinstva in turizma.

KAKO BI OPISALI SLOVENIJO V PETIH BESEDAH?

Navdihujoča. Raznolika. Okusna. Inovativna. In ponekod grenka. 

V ODDAJI NA LEPŠE STE PREDSTAVILI PRAKTIČNO CELO SLOVENIJO, ZA KATERE SLOVENSKE DESTINACIJE MENITE, DA BI JIH MORAL OBISKATI PRAV VSAK SLOVENEC IN ZAKAJ?

Obiskati bi morali Cerkljansko, ker je pokrajina dvojčica Dolini Soče, samo z manj turisti. 

Odkrivati zaprto območje Kočevske Reke, ker se v zraku meša skrivnost in magija časa, ki ga ni več. Pozvoniti bi morali za srečo pri cerkvi Svetega Ivana in se spustiti v Divje babe, kjer je bilo najdeno prvo glasbilo na svetu.  Se izgubiti v kavernah na Kolovratu, da se začuti vse rane, ki so jih tej pokrajini zadale vse njene vojne. 

Se ustaviti v koroški vasici Strojna nad Ravnami in se ponižno pokloniti ohranjeni stavbni dediščini na živi Domačiji Janež. Se čuditi Andovcem, najmanjši slovenski vasi v Porabju, kje so vaščani samim sebi postavili spomenik živim in si v vas celo pripeljali skalo iz Triglavskega narodnega parka, ki šteje za njihov Mali Triglav. 

In obvezno – obiskati izginjajoče se vasice v Terskih in Nadiških dolinah ter v celotni Benečiji, kjer so živeli najbolj zahodni Slovenci in kjer so narečja živ muzej slovenskega jezika. Ta poseben prostor so skozi stoletja izoblikovale politične napetosti in revščina, pa tudi izseljevanje prebivalstva. Ja, ne umirajo samo ljudje, ampak tudi hiše in vasi.

KJE VIDITE PREDNOST SLOVENSKEGA TURIZMA IN TURISTIČNIH DESTINACIJ V PRIMERJAVI S POPULARNIMI TURISTIČNIMI DESTINACIJAMI PO SVETU?

Kratke razdalje, štirje letni časi in na dlani v istem dnevu Alpe, Mediteran in Panonske ravnice. Dostikrat smo bolj iskreni in topli, kot zmorejo velike turistične destinacije. Imamo še vedno zelo ohranjeno okolje in na visokem nivoju pridelano lokalno hrano. Ohranjamo avtohtone zvrsti trt in imamo za kar 500 nogometnih igrišč pragozdov. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da pri nas (še) ni vse postalo izložba turizma. 

KAKO RADI PREŽIVLJATE SVOJ PROSTI ČAS? NA KATERI KONEC SLOVENIJE SE NAJRAJE ODPRAVITE?

Rada hodim po sledeh starovercev na območju Cerkljanske in Posočja. Vleče me v izgubljene vasice Benečije in Kolpe. Ter v mehke gube gričev moje Dolenjske. 

KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA TRADICIONALNA SLOVENSKA JED, KI BI JO MORAL VSAK OKUSITI?

Priporočam kobariške štruklje, prleško gibanico, smokavc in šebreljski želodec. 

V KATERO SLOVENSKO RESTAVRACIJO BI MORALI ZAVITI VSAJ ENKRAT?

V Hišo Franko. Da se doživi nivo in način postrežbe ter samosvojo reinterpretacijo tradicionalne slovenske kuhinje. 

KATERI SLOVENSKI DOGODEK BI VSAJ ENKRAT OBISKATI VSAK SLOVENEC?

Drežniški pust kot živo kulturno dediščino.  Škofjeloški pasijon. Kulinarični festival Gourmet over Mure, kjer se okuša Prekmurje in Pomurje.  In za konec prehoditi eno izmed etap na pohodniških uspešnic Alpe Adria in Julijana Trail, ki vas vodijo okoli Julijskih Alp in skozi rajske vrtove treh dežel. 

KATERI SLOVENSKI IZDELEK JE PO VAŠE NAJBOLJŠI SPOMINEK ALI DARILO?

Brezčasni uhani narejeni iz idrijske čipke. 

KAJ JE VAŠ OSEBNI ŽIVLJENJSKI MOTO?

V življenju ne dobiš tistega, kar si želiš, ampak vedno tisto, kar potrebuješ.