Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?

0
314

Med velikonočnimi prazniki ustvarjamo raznovrstne pirhe in jih na veselje otrok pogosto skrivamo med spomladansko rastlinje, da jih nato poiščejo. Otrokom lahko tudi omogočite, da pokukajo v surovo jajce in ga raziščejo. Seveda se tudi živali močno potrudijo, da skrijejo in zaščitijo svoja jajca in jajčeca. V tem sporočilu ne bomo reševali uganke, kaj je bilo prej, kura ali jajce, temveč se bomo vprašali, ali vsi nastanemo iz jajčeca ter kateri mladiči so se v ZOO Ljubljana v teh dneh razvili iz njih. 

V Hiši inkubator se vsak dan izvalijo številni piščanci kokoši in prepelic. Za vas smo pokukali v kokošje jajce in raziskali njegovo vsebino ter se vprašali, zakaj so nekatera ptičja jajca ovalna, druga okrogla ali celo stožčasta, nekatera bela in druga pisano obarvana, da spominjajo na pirhe. Iz jajčec so se v ZOO Ljubljana izlegle violinske bogomolke in madagaskarski dnevni gekoni. Super mama je postala kengurujka, saj hkrati skrbi za različno stara mladiča. Predstavljamo vam tudi novo prebivalko vivarija, mahovno žabico, ki jo je zelo težko opaziti, saj se izredno dobro prikrije v okolju, ko z obliko in barvo posnema mah in lišaje.

Hiša inkubator

V Hiši inkubator v ZOO Ljubljana lahko obiskovalci vse leto opazujejo izvalitev piščancev. Po 21 dneh valjenja začne piščanec od znotraj tolči po jajčni lupini. Da jo predre in se izvali, traja več kot dvajset ur. Pomaga si z roževinastim zobcem na koncu kljuna, ki ga imenujemo jajčni zob. Le-ta se odlušči takoj po izvalitvi. Piščanca prekriva mokro in zlepljeno perje. Ko se posuši, zagledamo puhasto kepico. En dan star piščanec je zvedav in zelo živahen.

Presenetljivo jajce

Piščanec se je sprva razvijal v jajcu. Jajčna celica je v ptičjem jajcu zaščitena z ovojnicami. Na zunanji strani je trda lupina iz apnenca, v kateri je okoli 7.500 por, preko katerih se izmenjujejo voda in plini. Lupina jajce varuje pred poškodbami. Če ga razbijemo, najprej opazimo dve tanki ovojnici, ki preprečujeta vdor bakterij, uravnavata vlažnost in omogočata prehod dihalnih plinov. Med njima se na topem delu jajca nahaja mehurček z zrakom. Takoj nato nam skozi prste spolzita beljak in rumenjak. Beljak varuje zarodek v jajcu pred temperaturnimi spremembami in izsušitvijo. V njem so nekakšne niti iz gostega beljaka, ki rumenjak zadržujejo v središču jajca. Rumenjak vsebuje hranila za rastoči zarodek in ga skupaj z jedrom obdaja zelo tanka ovojnica. Jedro je tako majhno, da ga s prostim očesom ne opazimo. V njem je dedni zapis za razvoj zarodka, ki se razvije le, če je jajčna celica oplojena. Jajce vsebuje prav vse, kar zarodek potrebuje za razvoj. Večino hranil dobi iz rumenjaka, nekaj iz beljaka ter kalcij iz lupine.

Naravne pisanice

Ptičja jajca so različnih oblik in tudi različno obarvana. Gozdne kure gnezdijo na tleh, zato so njihova jajca ovalne oblike in obarvana tako, da se prikrijejo v okolju. Zaradi ovalne oblike se vedno kotalijo na dno kotanje in tako ne zdrsnejo iz gnezda. Jajca sov so bela in okrogla, saj večina sov gnezdi v duplih. Ker so bela, so bolje vidna v temnem duplu. Lahko so kroglasta, saj se iz dupla ne morejo odkotaliti. Lumne gnezdijo v velikih kolonijah na kamnitih policah nad morjem. Njihova jajca so bela in stožčasta. Lahko so vidna, saj ptice v koloniji skupno varujejo jajca pred plenilci. Ko lumne vzletajo in pristajajo, se zaradi stožčaste oblike jajca vrtijo okoli svoje osi in se ne skotalijo v morje. Oblike in barve ptičjih jajc so tekom evolucije nastale naključno, ohranile pa so se le tiste, ki so ustrezale trenutnim razmeram v okolju.

Kdo vse pa prihaja iz jajca?

V ZOO Ljubljana so se pred kratkim izlegle violinske bogomolke, nove prebivalke vivarija. Samica se v svojem življenju lahko pari le enkrat, pa ima dovolj sperme za vse življenje. Shrani jo v telesu in z njo oplodi jajčeca. Vsakič odloži do 40 oplojenih jajčec, ki so med seboj zlepljena v jajčno kapsulo, ki jo prilepi na rastlino. Male bogomolke so podobne staršem in po tem jih uvrščamo med žuželke, ki imajo nepopolno preobrazbo. Samca ločimo od samice po daljših tipalnicah ter tanjšem oprsju in zadku.

Violinske bogomolke so razširjene v južni Indiji ter na Šrilanki. V naravi plenijo predvsem leteče žuželke, same pa lahko hitro postanejo plen kuščarjev in ptičev, zato posnemajo rastline. Njihove noge so izredno dolge in imajo izrastke, ki spominjajo na tanke veje s posušenimi listi. S telesom se gibljejo naprej in nazaj, kot vejice v vetru. Njihovo telo ima obliko violine, kar je bil navdih za poimenovanje. Sprednji nogi imajo pokrčeni ob telesu in pripravljeni, da bliskovito ujamejo žuželko v letu. Če pa se prikaže plenilec, ju obrnejo in pokažejo črno-roza obarvano liso, ki deluje strašljivo na plenilce.

Mladiči niso podobni staršem

Vietnamsko mahovno žabico v terariju zelo težko opazite, saj je razvila eno najbolj izpopolnjenih kamuflaž v živalskem svetu. Zaradi kombinacije zelene barve, temnih lis, številnih izrastkov in mirovanja, je zelo podobna mahu in lišajem. Tudi ta žabica je nova stanovalka vivarija v ZOO Ljubljana, a še ni imela mladičev. Samica do 10 jajčec prilepi na skale ali rastlinske liste nad potokom. Iz oplojenih jajčec se izležejo paglavci, ki padejo v potok in niso prav nič podobni staršem. Preobrazba iz paglavca v malo žabo traja do eno leto.  

Vietnamske mahovne žabe so razširjene na severu Vietnama ter v delu Kitajske. Živijo v zimzelenem deževnem gozdu, najraje ob vhodih jam, poraslih z mahom ter na bregovih skalnih gorskih potokov, kjer se skrivajo pod skalami in med rastlinjem. Plen lovijo ponoči. Na prstih imajo okrogle oprijemalne blazinice, s katerimi se dobro oprimejo gladkih skal. V dolžino lahko zrastejo do 8 cm. Kadar jih prestrašijo plenilci, kot so manjši sesalci in kače, se zvijejo v kroglico in se delajo mrtve. So zelo tihe žabe, saj se njihovo oglašanje sliši le na razdalji štirih metrov.

Samica izbere samca

Samica velikega madagaskarskega dnevnega gekona je oplojena jajčeca, ki so podolgovata, belkaste barve in imajo pergamentno lupino, odložila pod lubje v terariju v vivariju ZOO Ljubljana in jih prepustila usodi. Kadar izbere primeren prostor, se iz jajčec po dveh mesecih izležejo mladiči, ki takoj sami skrbijo zase. Do sedaj se jih je izleglo pet. Ob izvalitvi so merili 3 centimetre. Ko bodo odrasli, bodo desetkat večji.

Veliki madagaskarski dnevni gekon je endemit severnega Madagaskarja. Živijo na območjih tropskega in subtropskega gozda. Prehranjujejo se s pajkovci, žuželkami, majhnimi vretenčarji ter z rastlinskim nektarjem. So nočno dejavni. Večino časa preživijo na drevesnih deblih, kjer počivajo obrnjeni z glavo navzdol. Na prstih imajo posebne oprijemalne blazinice z lamelami, kar jim omogoča dober oprijem pri plezanju po gladkih površinah kot so debla in listi. Samci so lahko precej teritorialni in ne sprejmejo drugih samcev na svojem ozemlju. Vstop dovolijo samo samicam. Paritveno vedenje vključuje tresenje repa ali telesa in oglašanje. Samca izbere samica, če ji kateri ni všeč, postane temno zeleno obarvana.

Super kengurujska mama

Samica rdečevratega kenguruja ima hkrati kar tri generacije mladičev. V začetku aprila smo v njeni trebušni vreči opazili živahno brcanje in prevračanje mladiča, takoj za tem pa malo glavo, ki je pokukala iz nje. Vendar je ta malček star že pet mesecev! Vrečo bo prvič zapustil, ko bo star pol leta. Takrat bo vanjo zlezel novorojenček, še nebogljen zarodek, in se pred večjim mladičem zatekel za posebno gubo na dnu vreče. Kmalu nato se bo samica ponovno parila. Oplojeno jajčece se bo nekajkrat delilo, nato pa čakalo v maternici, da se bo najstarejši mladič povsem osamosvojil, mlajši pa postal dovolj razvit, da bo začel zapuščati vrečo. Tudi življenje kenguruja se torej začne v oplojenem jajčecu.

Želimo vam lepe velikonočne praznike, veliko edinstvenih pisanic in druženja preko sodobnih medijev, ki dopuščajo tako zvočno kot slikovno povezovanje. Ostanite doma, da se kmalu srečamo!

KNJIGA SLOVENIA