Hotel s fascinantno zgodovino
Na mestu današnje Vile Bled je včasih stala velika dvonadstropna graščina. Po naročilu avstrijskega kneza Ernesta Windischgätza so jo zgradili med letoma 1882 in 1886, ponašala pa se je s stolpiči, ki so spominjali na angleške podeželske dvorce. Vila je ostala v lasti družine Windischgätz do leta 1922, ko so jo prodali mlademu, nedavno poročenemu kralju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Aleksandru Karađorđeviću. Z ženo Marijo in njunimi tremi otroki so vsako poletje preživeli na Bledu, saj jim je bila okolica izredno pri srcu.
V tem času je bil Bled precej elitno letovišče, kjer so počitnikovale tudi angleške, grške in romunske družine. Kralj Aleksander se je z družino odločil, da v bližini graščine postavijo novo vilo, načrte pa je izdelal priznani slovenski arhitekt Jože Plečnik. Ko so leta 1934 izvedli atentat na kralja Aleksandra, so bili postavljeni šele 30 metrski stebri nad jezerom, ki stojijo še danes in tvorijo del Kavarne Belvedere. Gradnja se je nadaljevala do leta 1936, ko je kraljica Marija ukazala, naj z delom prenehajo. Leta 1939 so dotedanjo konstrukcijo porušili in pričeli z gradnjo nove vile, ki je potekala dve leti, preden se je delo ustavilo zaradi druge svetovne vojne. Po vojni je jugoslovanski predsednik Tito ukazal, naj z delom nemudoma nadaljujejo, julija 1947 pa je bila vila končno dokončana. Kar 350 delavcev naj bi garalo 12 ur na dan, da so jo uspeli dokončati do postavljenega roka.
Po končani gradnji so uredili še okoliško posest in vhod, pri čemer so vključili tudi sprehajalne poti iz Plečnikovih prvotnih načrtov. Vilo Bled je Tito uporabljal kot poletno rezidenco in tam gostil številne protokolarne dogodke, vključno z obiski kraljev, cesarjev, predsednikov in premierjev s celega sveta. Tito je pogosto prirejal čajanke v paviljonu Belvedere (današnji kavarni Belvedere), saj ponuja spektakularen razgled na jezero. Do leta 1962 so Titovi obiski postali redkejši, lastništvo vile pa je prešlo v roke države, ki jo je namenila kulturno-umetniškemu program za javnost. Kasneje jo je prevzelo zasebno podjetje, ki jo je leta 1984 odprlo kot hotel. Stavbo so povsem preuredili, odprli Titovo privatno stanovanje, njegovo pisarno in jedilnico pa spremenili v stanovanje.
Veliko njegovih predmetov, pohištva, kipov in drugih dragocenosti so prenesli na Posestvo Brdo. Leta 2012 je Vila Bled ponovno zamenjala lastnika in od takrat obratuje pod neposrednim nadzorom vlade Republike Slovenije. Hotel zajema 31 sob in apartmajev, kjer lahko gostje uživajo v izjemni postrežbi. Vilo so prepoznali tudi organizatorji International Hospitality Awards, ki so jo leta 2017 nominirali med najboljše butične hotele. Tudi gastronomija igra pomembno vlogo pri ugledu hotela.
Slovenija bo dobila naziv Evropska gastronomska regija 2021, ki ga podeljuje Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Če na Bledu ne boste ostali dovolj časa, da bi prenočili v Vili Bled, se za osvežitev ustavite v Kavarni Belvedere in uživajte v Plečnikovi arhitekturi, bajnem razgledu in morda rezini blejske kremšnite.
