Kam na izlet? Idrija

0
234

Mesto živega srebra, idrijske čipke in odlične kuhinje

Ob omembi Idrije večina Slovencev nemudoma pomisli na živo srebro in idrijsko čipko, čemur včasih sledijo še idrijski žlikrofi. Leta 1490 so tu odkrili drugo največje nahajališče živega srebra na svetu, kar je vodilo do skoraj 500 let izobilja in z rudarstvom povezane rasti, med ženami ter hčerami rudarjev pa se je razvila unikatna tradicija izdelave čipke, ki se nadaljuje še danes.

To pomembno trojico zaključijo idrijski žlikrofi, raviolom podobna kulinarična specialiteta, ki je leta 2010 postala prva uradno zaščitena slovenska jed in prvi slovenski izdelek, ki je od Evropske unije prejel oznako Zajamčena tradicionalna posebnost. Vse to bi bilo za večino krajev s približno 12,000 prebivalci dovolj, da jih postavi na zemljevid, turistična ponudba Idrije pa obsega precej več kot le te najslavnejše elemente. Idrija je enostavno dostopna s sredozemske obale in Ljubljane, kljub temu pa se zdi, kot da jo skrivajo tri planote, ki se ji bližajo z vseh strani. Zahvaljujoč tej naravni lepoti (ki vključuje prvi slovenski zaščiteni naravni spomenik) in uvidu, ki je lokalne industrije spodbudil, da so poleg rudarstva razvijale tudi druge panoge, se je lahko Idrija izognila gospodarskim stiskam, ki so prizadele druga bivša rudarska mesta ter zacvetela kot turistična destinacija – pri čemer je turistični vrhunec dosegla leta 2011 s prejemom naziva Evropska destinacija odličnosti, čemur je leta 2012 sledila uvrstitev na prestižni UNESCO seznam svetovne dediščine.

Odkrijte več idej kam na izlet po Sloveniji tukaj

GRAD GEWERKENEGG IN MESTNI MUZEJ IDRIJA

Nagrajeni Mestni muzej Idrija domuje v gradu Gewerkenegg iz 16. stoletja, ki stoji na majhen zahodnem griču in se vzpenja nad starim delom mesta. Grad so dokončali leta 1533, njegovo nekoliko nenavadno zveneče ime pa naj bi prišlo iz staronemške besede za rudnik ali rudarsko podjetje (Gewerke) in priimka Habsburškega pod-regenta Jurija Egga, ki je bil v času njegove gradnje zadolžen za upravljanje rudnika. Prvotno so ga uporabljali kot preprosto skladišče za pšenico in živo srebro, kasneje je dolga leta služil kot upravni sedež rudnika, tekom stoletij pa so različni deli gradu služili kot pisarne, šole in rezidenčne sobane.

Od leta 1953 v gradu domuje glasbena šola in Mestni muzej Idrija, ki se ponaša s 26 razstavnimi sobami. Višek muzeja predstavlja mineraloška in petrografska zbirka ter zbirka idrijske čipke, ki predstavlja zgodovino izdelave čipke, od njenih začetkov v 17. stoletju do danes. Druge razstave, ki jih ne smete zamuditi zajemajo tako imenovani Živosrebrni stolp, zbirko predmetov iz časa italijanske in nemške okupacije ter izvrstno zbirko sodobne umetnosti, ki jo je muzeju podarila v Idriji rojena Valentina Orsini Mazza. Leta 1997 je bil razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine, leta 2008 pa je prejel Valvasorjevo priznanje za muzejsko dejavnost.

Prelovčeva 9, +386 (0)5 372 66 00, tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si, www.muzej-idrija-cerkno.si.

ANTONIJEV ROV

Antonijev rov je najstarejši del nepredstavljivo obsežnega podzemnega sveta Idrije, ki ga je nekoč sestavljalo več kot 700 km tunelov. Na kraju, kjer so leta 1500 prvotno začeli kopati rudnik, danes stoji stavba iz 18. stoletja, ki služi kot živi muzej, izobraževalno središče in vstopna točka za vodene oglede rudnika. Večina obiskov se začne s projekcijo kratkega filma, ki poda detajlno zgodovino rudnika, od geoloških začetkov do leta 1490, ko ga je odkril zdaj že legendarni škafar, čemur je sledilo obdobje intenzivnega razvoja in širitve rudnika ter mesta. Film se še posebej osredotoči na življenja delavnih rudarjev, čigar pot in kri sta zaslužna za uspeh rudnika.

Pred uradnim zaprtjem leta 1995 so večino rudnika ponovno zasuli, preostanek pa preoblikovali za vodene oglede, ki obiskovalce popeljejo 100 m pod površje zemlje in jim omogočijo, da iz prve roke spoznajo razmere v katerih so rudarji delali. Eden od vrhuncev obiska podzemlja je ogled kapele sv. Trojice, s kipci zavetnikov rudarjev, sv. Barbare in sv. Ahacija. Ogled traja približno 90 minut, po koncu pa lahko obiščete še trgovinico s spominki. Sicer ne morete kupiti živega srebra (ker bi bilo to protizakonito), lahko pa prosite, da vam dajo v roke stekleničko – bodite previdni, saj tehta nekaj kil!

Kosovelova 3, +386 (0)5 377 11 42, infohg@cudhg-idrija.si, www.cudhg-idrija.si

CENTER ZA OBISKOVALCE GEOPARKA IDRIJA IN RAZSTAVA “ZAPISANO V KAMNINAH”

Nova razstava prikazuje, kako so zemljine sile vplivale na razvoj idrijske regije in oblikovale pokrajino, vključena pa je tudi vsebina Geoparka Idrija. Cilj je, da čim večje število ljudi spodbudijo k obisku mesta in odkrivanju čudovitega okoliškega podeželja, kjer se lahko poučijo o bogati ter zanimivi zgodovini regije. Obiskovalci se lahko s pomočjo zanimivih razstav modelov, animacij in video predstavitev na nov ter razburljiv način poučijo o začetkih planeta Zemlja in njenem stalnem razvoju, o prilagoditvi vrst na okoljske spremembe ter posledicah človekovega vpliva. Otroške razstave zajemajo tri področja, kjer lahko v obliki interaktivnih, igrivih aktivnosti otroci sami raziskujejo. V neposredni okolici se nahajajo tudi številne priložnosti za aktivnosti na prostem, kot je pohodništvo, kolesarjenje, plavanje in smučanje. 

TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER

Turistično informacijski center Idrija se nahaja na Prelovčevi 5, v osrčju mesta. Če imate vprašanja glede mnogih znamenitosti Idrije, se vsekakor najprej odpravite sem. Tu lahko najamete razgledanega lokalnega vodiča, ali pa enemu od prijetnih zaposlenih postavite nekaj vprašanj, preden se sami odpravite na pot. V centru lahko za vas organizirajo tudi mnoge izlete in vodene oglede. Ne pozabite se v centru ponovno oglasiti pred odhodom, da nakupite potrebne razglednice, spominke in druga darilca – vključno s pričakovanim izborom avtentične, ročno izdelane idrijske čipke. Tu lahko obiščete tudi razstavo ‘Zapisano v kamninah’ Geoparka Idrija.

Prelovčeva 5, +386 (0)5 374 39 16, tic@visit-idrija.si, www.visit-idrija.si.

Obiščite jezera v Sloveniji tukaj

KNJIGA SLOVENIA