Turingov stroj

Zapisi o Alanu Mathisonu Turingu, o njegovih matematično – genijalnih možganih in zgodovinskih dejstvih, ki so se formirala okoli njega, so presenetljivi, zanimivi in polni teoretičnih spekulacij o vplivu, ki ga je raziskovanje atletsko grajenega genija imelo in še zmeraj ima na razvoj umetne inteligence. Beremo lahko o njegovem raziskovalnem delu, ki je bilo ključno za razrešitev Enigme (nemška električna naprava za šifriranje sporočil, ki so jo uporabljali med II. svetovno vojno), o znanstvenem delu na univerzi v Manchesterju, o njegovem več kot samo prijatelju Christopherju Morcomu, ki je prezgodaj umrl za posledicami zastrupitve s surovim mlekom in o njegovi tragični usodi. Bil je primoran izbirati med načini odvzema njegove dragocene svobode sredi takratne sovražne družbe. Podlegel je kemični kastraciji, ki ga je vodila do fizičnih in psihičnih modifikacij, v nemogočnost telesne in umske hitrosti, vsestranskosti, humorja, predanosti in drzne osredotočenosti. Lahko pa njegovo zgodbo razumemo ali beremo drugače, skozi oči neverjetnega človeka, ki je s svojim večno mladim in igrivim umom nesebično preskočil čas, v katerega je bil rojen. Videl je človeške možgane ne samo kot znanstvenik, temveč kot človek, ki se zaveda širine človeškega duha in uma. V percepciji sveta je bil hitrejši in tako nenavaden za oči slehernega posameznika v takratni družbi, da je svet, ki ga je delil s poosebitvijo svojega stroja, po svoje sebi prikrojil kot edino znosno realnost. Tam je bilo vse njegovo in drugačno dovoljeno, ker je bilo smiselno in razumljivo samo njemu. Kdor je vanj vstopil, je moral igrati po njegovih pravilih, ga prepoznati in sprejeti, četudi ne popolnoma razumeti. Tisti, ki pa tega niso uspeli, so Turinga na koncu tudi pogubili. “To je zgodba o človeku, ki teče.” je zapisal avtor Benoit Solès. Prva uprizoritev v slovenskem jeziku daje prostor človeku, ki je pretekel maraton s svojim strojem in z nepogrešljivimi prijateljskimi umi, znanstveniku, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva in hkrati nevede postavil ogledalo v poduk družbi, ki upajoč ne bo več ponavljala svojih nestrpnih in sovražnih napak.