Vita Mavrič za del slovenske javnosti nedvomno predstavlja sinonim za slovenski šanson.

Svojo odrsko pot je začela konec 80. let prejšnjega stoletja z nastopi v muzikalih in z recitali

šansonov, za svoj avtorski glasbeno-gledališki projekt šansonov Franeta Milčinskega – Ježka z

naslovom »Ne smejte se, umrl je klovn« je leta 1992 prejela Župančičevo nagrado. Med

letoma 1994 in 2014 je bila umetniška vodja in gonilna sila »Café teatra«, kabaretnega

gledališča, v okviru katerega je svoje mesto našel tudi šanson, z njim pa mnogi

neuveljavljeni, pa tudi znani ustvarjalci, ki so se želeli preizkusiti na tem področju. Vita

Mavrič je za svoje ustvarjanje leta 2000 prejela Ježkovo nagrado, še istega leta pa je odprla

eno največjih poglavij svoje kariere: festival »La vie en rose«, ki je tako kot »Café teater«

bistveno prispeval k razvoju te glasbene zvrsti v našem prostoru. Ves čas je pripravljala tudi

samostojne projekte, predstave in koncerte ter glasbene albume; slednjim se zdaj pridružuje

tudi večer s pomenljivim naslovom »La Vita è bella«.

Koncert La Vita è bella

Pričakujte pravo mero šansonjerske nostalgije ter svežino novosti, v katerih odzvanja zrelo,

grenkosladko sprejemanje mimobežnosti. »Zastor – spusti se sredi poklona!,« se glasi verz

ene od Möderndorferjevih pesmi. Deveti studijski album Vite Mavrič nikakor ne prinaša

naključnega nabora skladb, ampak je premišljena postaja njene glasbene poti, ki zaokroži

obeležitev dveh okroglih obletnic: avtoričinih šestdeset let ter njeno tridesetletnico

umetniškega sodelovanja z Jako Puciharjem, ki je avtor vseh priredb na Vitinih zadnjih

albumih in soustvarjalec večerov »La vie en rose«, ob ustvarjanju albuma »La Vita è bella«

pa je poleg vloge pianista prevzel tudi vloge skladatelja, aranžerja in dirigenta.

ZASEDBA:

Jaka Pucihar, klavir

Janez Krevel, kontrabas

Inti Pucihar, bobni

Klemen Smolej, kitara

Tomaž Gajšt, krilovka

Vokalna spremljava: Samo Vovk, Bojan Bratuž, Jasna Žitnik Remic, Jana Gamser